In kakor bi še ne bilo dovolj žalosti v hiši, zboli mati prav nevarno. Hčeri sta se izkušali, katera ji bo bolje stregla ‒ ali ni ji bilo več pomagati, njeni dnevi so bili šteti; predno je še sneg skopnel po dolinah, položili so jo v hladno zemljo. Materina smrt je Julijo, ki je bila od zadnjega vsa izpremenjena, tako pretresla, da je sklenila odpovedati se svetu in njegovemu sleparskemu upu ter iskati miru v samostanskih zidovih.