»Ker sta me zadnjič tako nadlegovali in prosili, da bi šli radi k teti, dopuščam vama, ker sem reč dobro premislila!«
Ko bi jima bila mati povedala, da je jesenovška teta umrla, gospodični bi se ne bili tako prestrašili, kakor sta se zaradi te novice. Julija je obledela in se od jeze ugriznila v ustnico, je pa od strahu padlo pletenje iz rok in solze so ji zaigrale v očeh.