»Jaz te ljubim!« vzdihne in se oklene okoli njegovega vratu. Zunaj je že noč legla na zemljo in od cerkve se je zaslišal zvon. To je vzdramilo, hitro se izvije iz ritmajstrovih rok ‒ enkrat si še stisneta roke, enkrat se še poljubita ‒ in kakor lahka zbeži po stezi proti gradu.