Jaz hitim k vratom, ali zunaj, čuvši ropot na podu, so hitro priskočili, a ne da bi bili odprli vrata in me prijeli, tiščali so jih norci, tiščali, kolikor so mogli. Naslonim se na vrata, uprem se na vso moč, odrinem jih, poderem vse tri kuščarje in smuknem mimo njih. Še preden so se dobro zavedeli, sem bil že pod smrekami; eden je še sprožil svoj pihalnik za menoj, pa je menda mislil, da sem, ker me je s prosom posul.