Tihotapci Po Ančkini smrti je bilo v gozdarjevi hiši kaj prazno in žalostno. je še dolgo po tej nesreči na tihem jokala, stari je klavrn in potrt hodil okoli in je bolelo srce, ker si je vedno očital, da je on, četudi nevedoma, kriv smrti ljubeznive deklice, s katero sta preživela najlepše nedolžne dneve. Nesrečni nož je drugi dan nesel spet nazaj v gozd ter ga je treščil nazaj v Hudo brezno, da se je razletel ob skalovju.