Njena čista, nedolžna duša se je preselila v nebesa. Gozdar je odrevenel, strmo je gledal na svojo edino umirajočo hčerko, ki je trenutek poprej še cvetela v najlepšem cvetu. Ko je videl, da ji zmanjkuje sape, ga je neizrekljiva bridkost vrgla na zemljo, rjul je ko divja, ki so ji vzeli mlade, ter se valjal po trati.