Dol ne more; ko bi se mu zmaknila noga ali ko bi se mu sprožil kamenček pod nogo, je za večno pokopan v strašnem prepadu. Nož pa bi bil vendar rad imel; misli in preudarja sem ter tja, nazadnje se zmisli na precep. Odreže si ravno leskovko, jo razcepi, zleze spet na smreko, se je oklene z eno roko in z nogama, v drugi drži precep in tako nad breznom viseč skuša ujeti nož v precep.