Kamenje, ki ga je metal v prepad, je dolgo bobnelo v žrelu in slišalo se je, kako je odletavalo od stene do stene. Ko je pometal vse kamenje, je gledal še nekaj časa v črno globočino, potem plezal spet po smreki nazaj. Kar zagleda pod seboj na skalici, ki je ko čevelj široka polica visela nad prepadom, med suhim listjem lep nož.