Oglar se je prekrižal in pri tej priči je vse nehalo. Šel je iskat svoje kopišče, ali ni ga našel, vse je bilo z grmovjem zaraščeno in vse okoli se je spremenilo, le stara je še stala tu kakor prej. Pod njo zakoplje kos zlata, ki ga je prinesel iz spodnjega sveta in potem gre domov.