Torej utihne, si odreže leskovo šibo, maha z njo in poje na ves glas: Kaj maramo mi, ki smo fantje mladi; soldatov primanjka, pa pojdemo mi.
Ali kakor bi trenil, odreže petje in gleda na strmo grivo pod pšenico, vleče na uho in gre po prstih bliže. Zdaj udari z nogo ob tla in nekoliko čmrljev zleti iz grive v njegovo nepopisno veselje.