so se od veselja svetile oči in ves obraz se mu je smejal, ko je puško prijel v roke. »Ali preden te spustim v gozd,« povzame spet gozdar besedo, »ti moram še nekaj povedati in to si dobro zapiši v glavo. Kar tebi ni mar, za to bodi slep in gluh in molči kakor skala.