Te besede ponavlja tako dolgo, da polonica res zleti z dlani, ali ne na Šmarno goro, ampak v bližnjo pšenico. tudi ni čakal nanjo, da bi mu s Šmarne gore prinesla zlata; Bog ve koliko sto polonic je že poslal na Šmarno goro, ali še nobena se ni vrnila, vsaj ne z mošnjo. Torej si kmalu polonico in denarje izbije iz glave in spet žvižga in žvižga, da so ga že usta bolela in ustnice niso dajale več pravega glasu.