Pozimi, ko je zapadel sneg, niso mogli skoraj nikamor iz hiše in je tačas ustanovila malo šolo, in sta se učila od nje brati in je šlo učenje dobro od rok, da je o veliki noči za pirhe dobil od Mine molitvene bukvice, iz katerih je bral, kadar so šli v cerkev. Prišla je spet spomlad, sneg je skopnel po dolinah in jarkih in je z otrokoma spet vsako nedeljo hodila k službi božji. Neko nedeljo popoldne so gospod s prižnice razlagali četrto božjo zapoved, posebno so poudarjali dolžnosti, ki jih ima dober otrok do svojih staršev: rekli so, da otrok nikdar ne more povrniti očetu in materi, kar so storili zanj, ko se še zavedel ni.