Sirota V gozdarjevi hiši so hitro tekli dnevi. Pozimi, ko je zapadel sneg, niso mogli skoraj nikamor iz hiše in je tačas ustanovila malo šolo, in sta se učila od nje brati in je šlo učenje dobro od rok, da je o veliki noči za pirhe dobil od Mine molitvene bukvice, iz katerih je bral, kadar so šli v cerkev. Prišla je spet spomlad, sneg je skopnel po dolinah in jarkih in je z otrokoma spet vsako nedeljo hodila k službi božji.