Priporočam ti svojega sina; zdaj razen tebe nima človeka na tem svetu, ti mu bodi mati ‒ glej, da bo nekoč pošten človek. Kar si mu že zdaj storila dobrega in kar mu še boš, ti bo poplačal Bog, pri njem v svetih nebesih bom prosila zate.« Ko je slišal mater tako govoriti, je padel k peči na klop in jokal tako bridke in grenke solze, kakor še nikoli poprej.