Med vsemi rečmi mu je pa pri gozdarjevih najbolj ugajalo to, da so imeli dosti jesti. Poleti, ko so bili daljši dnevi in lepa pot, je hodila z otrokoma vsako nedeljo v cerkev, kamor je bilo zanje, ki niso hitro hodili, več kakor uro hodá vedno po gozdu. Jesti so si nesli s seboj in so ostali do popoldne, a je vse minilo.