Tisti trenutek, ko mu jo je položila v naročje, se je srce nekako ogrelo in takrat je videla prvikrat, da mu je solza oživila oko, ki je bilo sicer mrtvo in suho. Toda je vedno bolj pešala in čutila je v svojem srcu, da ne bo zredila svoje hčerke. Večkrat, ko je z malo Ančico v naročju sedela z Mino pred hišo v češnjevi senci, je priporočala s srčnimi besedami Mini, naj bo ona mati zapuščeni siroti in zraven so ji vroče solze kapale na cvetoča lica smehljajočega se deteta.