Šnakšnepskovski je imel tako zaupanje vame, da brez vsega premisleka ime »subpedenovissimobarbatus« skuje. ‒ »𠆪phodius subpedenovissimobarbatus’, dobro, bo že!« Pa kar naenkrat jame Šnakšnepskovski čelo grbančiti; videlo se mu je, da mu nekaj ni všeč.