On je mož, ki tolikanj za človeški blagor gori, da vse svoje življenje drugega ni tuhtal kot to, kako bi človeštvo osrečil. Noč in dan si ni dal pokoja, vedno si je glavo belil, je pazil in risal, filozofiral in eksperimentiral in si prizadeval, priti na sled važnim prikaznim in resnicam v naravi, ki bi bile potem živi viri za osrečenje človeštva. Po dve ali tri ure je včasih sedel pred mikroskopom kot muha v medu, ni se ganil, še sopsti si ni upal, le včasih je ves zamišljen glavo podprl in nerazumljivo v brado mrmral, pa zopet pogleda po ozki cevi, zmaje z glavo, zopet pogleda in po pol ure mu včasih strmi oko v predmet.