je renčati in zobé kazati, da se je moral Šnakšnepskovski počasi nazaj pomikati. Sedel je spet za mizo in vzel žico v roke, ali ni mu več tako dišalo kot poprej, cunje mu niso šle iz glave, vedno je postrani pogledaval pod klop. pride zdaj spet v hišo in prinese Šnakšnepskovskove hlače, ki so bile že dobro presušene.