je bil zunaj in počasi mu slediva s Šnakšnepskovskim. se je zunaj precej zvrnil na travo, kot bi bil od mrtvouda zadet, in res je sam mislil, da je že na pol mrtev. Čez nekoliko časa vzdigne počasi roko za roko, nogo za nogo in ko začuden vidi, da so še zdrave, se skloni in z obema rokama svoja rebra prešteva, ker je mislil, da si jih je vsaj polovico polomil. Ko se v svoje veselje prepriča, da so še vse celé, se stegne po svoji malhi, katere ni nikoli zgrešil in v nji si poišče novih moči.