Jaz sem pa hitro priskočil in Šnakšnepskovskega, ki je kot ranjen som vodo pretepal in že pojemati začel, srečno zgrabim za škric in vlečem na vso moč. Medtem je pa tudi prišel, zgrabi po sreči gospoda za bedro in z združeno močjo potegneva gospoda na suho. Šnakšnepskovski je bil moker kot miš, nič se ni zavedel; kot črviv, ki ga je zimski vihar podrl, je ležal na tleh.