»Ga že imam! ga že imam!« vpijem na vse grlo. Te besede prebude Šnakšnepskovskega iz njegovih sanj. Kot bi ga bila božja strela zadela, plane kvišku, sveča mu pade iz rok, ves se veselja trese in z besedami: »Kje je, kje ga imate?« jo udere po ozkem grebenu proti meni, ali ojoj! stopinje mu zmanjka, in štrbonk! se zvrne v vodo.