Le sam bi znal pomagati. Vzdignem se iz blata in sline se mi cedé, ko grem mimo. je menda moje želje uganil; z besedami: »Tù imate nekoliko, vem, da ste že potrebni,« mi pomoli eno klobaso in eno regljo. Šnakšnepskovski se pa ne gane, zmeraj naprej rije po gnoju, ne vidi nič, ne sliši nič, kot bi bil v tretja nebesa zamaknjen.