»Kaj! ‒ da na tem ni nič ležeče??!« zavpije gospod in jeza mu napne žilo na čelu. ‒ »Pa kaj! tvoj megleni pogled ne seže tako daleč,« pristavi bolj počasi in zasmehljivo Šnakšnepskovski, »ti ne sprevidiš, koliko škode skozi to učenost in po tej blagor vsega človeštva trpi; se ve, tvoj bistroum ne seže tako daleč. Saj ti tudi ne zamerim, ti me ne razumeš, ti ne vidiš čistega plamena, ki v meni za človeški blagor gori.«