je živ, le nekoliko zmršen in opraskan prilezel iz luknje in v roki za sabo potegne malho z regljami. » Bogu! zdaj sem menda to hudo prestal, ali kako bo šlo nazaj?« »Se ve, da ne moreš noter,« se krega Šnakšnepskovski, »ker imaš toliko nepotrebnih reči s seboj, čemu ti je ta malha?«