Njegovi tovariši so ga imeli celó na sumu, da je on z njih hlebi v bližnji in ljubeznivi zavezi, kar pa jaz o poštenem verjeti ne morem. Zdaj pride Šnakšnepskovski z gnojišča in jaz ga poprašam, kaj je imel ondi opraviti. Šnakšnepskovski odpre škatlo, katera je bila polna smrdljivih cunj in druge gnusobe in mi reče: »Že več kot dvajset let nabiram gradivo za veliko delo, katero mislim izdati pod naslovom: Obširen popis živalic, ki se v umazanih cunjah, smrdljivih škrpelih in starih zarejajo, njih šege in navade.