Sicer je bil pa vojak od nog do glave in ko so njegovi tovariši veseli »Soldaško« prepevali, je on tudi vselej s svojim zamolklim glasom bolj potihem z njimi renčal; le pri vrsticah: Soldat živi vesel v en dan, saj cesar da pol hleba in kar je treba, je z glavo zmajeval, ker ni mogel nikoli zapopasti, kako more odraščen možak s pol hlebom zadovoljen biti. Torej se je tudi že drugi teden, ko je v ta stan stopil, pri stotniku zoper pol hleba pritožil ‒ in pritožba je pomagala. je odslej dobival cel na dan, in nikoli se mu ni staral.