Zdaj je pa čas, da odrinemo.« , ki je med tem kračo, klobase in reglje v veliko torbo pobasal in čutarico žganjca v malho vtaknil, stopi zdaj pred Šnakšnepskovskega in ta mu, kot tovornemu živinčetu, začne nakladati torbe, vrečice, škatle, lesene in kositrne, steklenice, mreže in še veliko drugega orodja, ki ga še zdaj imenovati ne vem. Ubogi je že komaj dihal.