O, Adelops! o, Judendorf! o, Judendorf!!« »Prosim vas, gospod, povejte mi vse, gotovo se vam bo srce zlajšalo, kot svojemu prijatelju mi odložite pol bremena.« Nekoliko časa me pogleduje, potem me prime za roko, me posadi na zofo, nekoliko pomisli in nazadnje začne: »Znano vam je, da naša deželica slovi po vsem svetu zavoljo znamenitih živalic, ki pri nas v podzemeljskih jamah prebivajo, s katerimi se ne more nobena druga dežela ponašati.