Ko so oče prišli k večerji domov, tedaj so mati še napeli in so se držali kakor hudo vreme; dva dni niso besedic spregovorili z očetom, akoravno se jim je videlo, da jih to strašno teži. Toliko bolj so pa vzdihovali in svojega milovali, ker so mislili, da bodo tako najlaže omečili in obrnili očeta na svoj kolovoz. Oče so bili pa tako poredni, da so se delali, kakor bi ne zapazili hudega obraza in ne slišali globokih vzdihljajev in so bili veseli, ker so mislili, da bo zdaj za vselej konec tega prepira.