Oče so ravno pod veliko hruško obrezovali toporišče za novo sekiro, ko pridejo mati k njim, da bi jim oznanili Avguštinovo željo. Seveda so mati veliko še sami pristavili, posebno fantove bistroumnosti niso mogli prehvaliti. Svoj govor so sklenili z besedami: »Saj sem vedela, da je ta fant za kaj boljšega namenjen nego za ubogega kmeta.«