Zelena svilnata vrvica je visela iz ure, kadarkoli bi kdo potegnil za to vrvico, oglasi se in pove celo na četrtinke, koliko je ura. Tako so mi vsaj prav za gotovo povedali stara mati in ker vem, da se nikoli niso zlagali, mora tudi to res biti; seveda bi se bil jaz najrajši sam o tem prepričal, ali kaj, ker tega stara mati niso nikakor pripustili. Potem so mi pravili še več o tej uri in o sinu, kako je prišel v, kako dobro službo ima in še več drugega, kar sem davno že vse vedel, torej jih nisem nič prav zvesto poslušal.