S slovesnim obrazom so me peljali pred kamrico, kjer sem mogel čevlje dobro odrgniti. Ko sva stopila v svetišče, zapahnil so najprej duri, potem so obrisali prah s predalnika, na katerem je stala ura, in ko je bilo to storjeno, odgrnili so z veliko prazničnostjo beli prtič in so me smehljaje pogledovali. Gotovo so imeli veliko veselja ob mojem čudenju.