sede poleg njega in mu toži, kako ga je ves ljubi dan glava bolela in da prav nič ne ve, kako in kdaj so se sinoči ločili. ‒ tako se je pisal tovariš ‒ uganjal je rad burke in največje njegovo veselje je bilo, koga za norca imeti. Ko mu tako toži svojo nadlogo, šine mu misel v glavo, ubogega danes za kratek čas malo mučiti.