Če je videl, da kdo piše z jeklenim peresom, je postajal nemiren, glava ga je boleti in tisti dan se mu ni ljubilo ni jesti ni piti; celo Kotzebue, katerega je sicer v pisarni bral za kratek čas, ni mogel tisti dan pripraviti v dobro voljo. je bil tako srečen, da je sčasoma izpazil, kako mora biti pero vrezano, da najbolje služi. Torej ga je izvolil za svojega perorezca in davkar je s tem dobil poldrugo uro, ker je sicer od desetih do poldvanajstih rezal peresa.