Te Avguštinove misli morebiti niso napačne; ali njegova nesreča je bila, da je imel ravno take učenike, ki v tej reči niso bili njegovih misli. Kaj je mogel za to, da so njegovi učeniki mislili, da je le njegova lenoba in budalost kriva, da tako zaostaja! To je peklo v srce; tudi pravega veselja ni imel zdaj več, ker je videl, da se v najpoglavitnejših rečeh s svojimi učeniki ne ujema.