Te pesti so mu v šoli kmalu pridobile toliko veljavnosti, da so si součenci njegovo prijateljstvo v čast šteli in si izkušali ohraniti njegovo dobrovoljnost na vsak način; oddajali so mu namreč prostovoljno desetino od kruha, sadja in sladkarij. Vse je bilo dobro, bi bil prav brezskrbno živel, ko bi le ABC ne bilo ‒ ta nesrečni ABC mu je belil glavo. Njemu se je kar nemogoče zdelo v glavi obdržati toliko črk, ki so si še vrhu tega tako zelo podobne; to ga je še nekoliko potolažilo, kar je modri Krivček časih rekel: »Nihče učen iz nebes ne pade.«