Temu pa ni bila vselej kriva dolga pot; ko bi bilo prišlo na to, morala bi bila največ naša stara ura odgovarjati. To ti je bila in morebiti je še zdaj prava podoba babje nestanovitnosti in svojeglavosti; to, kar je danes zaostala, in še več in preveč, prehitela je drugi dan, in nikoli nismo vedeli, pri čem smo. Da je bila babje vrste, pokazala je tudi s tem, da je včasih, ko se ji je ravno zljubilo, tolkla in bila ur brez konca in kraja.