Mati so po poti marsikak lep nauk dali svojemu sinu, tudi eno srebrno dvojačo so mu stisnili v roke za posebne potrebe. Ko so prišli do velike ceste, ločili so se mati in so šli žalostno-veseli nazaj proti domu, oče s sinom pa dalje v šolo. Pri tej priči mi prihaja na misel pesem, ki se poje v nekaterih krajih po Dolenjskem: »Tam notri v španski deželi je en sin svojih staršev bil; pa enega samega so imeli, pa še tist′ je v šolo šel bil.«