V vasi so ga imeli tudi za vedeža, in kdor je iskal dobrega sveta, obrnil se je na Krivčka; le to napako je imel mož, da ga je duh modrosti vselej šele takrat obsenčil, ko se ga je nekoliko nalezel pri Županovih. Za silo je znal tudi na klarinet ‒ ali po njegovem na klenet ‒ piskati in pred pustom je šel vselej med godce. Ker je bil šaljivega, pa časih tudi presneto kosmatega govorjenja, zato so ga povsod radi imeli in kjerkoli je bil kak direndaj, povprašal je vsakdo, je li bil Krivček zraven, ali ne?