Tiho je tolažil deklico, ki se je boječe naslanjala na svojega rešitelja, naj je nikar preveč ne skrb zavoljo očeta, ki mu bo on takoj poslal poročilo o dragi. Srečnega se je štel, da jo je mogel oteti iz grofovih rok. In kako krasna se mu je zdela deklica in kako mu jo je še lepšala zavest, da je grofa samega premagala njena lepota.