ni bilo nikjer; Rožekar pa je ponudil, naj si med čakanjem ogleda grajske sobe, če jih še ni videla. Deklica se je branila, a on je odklenil bleščečo se dvorano, jo opozoril na krasno pohištvo, sloveče slike, dragoceno posodje in bojazen se je umaknila zvedavosti. Iz prve sobe sta prišla v drugo, v tretjo in potem spet v veliko dvorano.