Tako šaljivo in smešno je omenjal dogodke zadnjih dni in v samostanu, da se je Eizingerju od veselja smejalo srce. Največ pa je bilo slišati doktorja, ki je obširno in dovtipno razkladal svoje mnenje o vseh rečeh na svetu in še o mnogih drugih in v veliko zabavo mladega Eizingerja dražil s svojimi nazori duhovnega dostojanstvenika ter se delal mnogo bolj brezverskega, kakor je bil v resnici.
»Kar tiče žensk in filozofije,« je dejal in nagnil kupico, »se držim eklektičnega načela: vse poskusiti in najboljše izbrati.