»Glej ga, dedca!« se je razhudila; »starost mi očita, farizej, ki vidi v očesu svojega bližnjega, v svojem pa ne.« pa je ponosno korakal proti mestu, in dasi se je premagoval, se je polastila njegovega srca pregrešna zloradost, ko je videl svojega gospoda, kako zastonj trka na šolska vrata. Učenci so se bili razpršili po logu, tekali, skakali, igrali in rezali šibe; je zapuščal mesto s krdelom konjikov; grof pa je gostil v velikanski dvorani svoje poveljnike in viteze.