»Prijatelj moj,« je dejal sodnik, »vzemiva najboljših, kar si jih vaša učenost le izmisliti more; potem pa naj jih ne bo v božjem imenu več nego trideset: zadovoljen bom jaz, in naš gospod, če ga kaj poznam, še bolj.«
»Toda kakšne mere naj se poslužujem v pesmi?« »Kakršne hočete.