Z veselim krikom je sin objel svojega očeta, ki ga je pritiskal na svoje srce; hčerka pa je boječe stala zraven in se držala matere, da jo je grof poljubil in ji pogladil mehke laske. Kneginjo je spremil potem do njenih sob, tam pa se poslovil, da se otrese potnega prahu, in hitel v svoje stanovanje. Sluge, ki so mu pomagali pri oblačenju, je odpravil, in sam nadkonjar je ostal pri njem.