Kneginja, hči srbskega vladarja in sestra turške carice, je bila pravoslavne vere in v tej odgajala tudi svojo hčer, tedaj že zaročeno z, poznejšim kraljem ogrskim. »O predragi soprog, moj milostljivi gospod, bodi pozdravljen po tako dolgi ločitvi!« je kneginja nagovorila svojega moža, ki ji je dvorljivo poljubil roko. Z veselim krikom je sin objel svojega očeta, ki ga je pritiskal na svoje srce; hčerka pa je boječe stala zraven in se držala matere, da jo je grof poljubil in ji pogladil mehke laske.