»Cesarjevo delo je to,« je vikal, »on je najel morilca, ki bi sovražne mu baronu Eizingerju, mojemu milostljivemu gospodu, ubil zvestega tajnika.« »To se bo vse zvedelo, gospod doktor Manlij, če se nam posreči spraviti tega nesrečneža do zavesti,« je dejal stražni načelnik. Na potu proti svoji gostilni pa je opešal tako, da bi ga bili morali dalje nesti; a ljudomili in gostoljubni Petacij, čigar stanovanje je bilo v bližini, ga je prisilil ostati pri njem vsaj to noč; in Mavroh, ki se mu je polegla vroča strast, je tekel po zdravnika Hajdingerja.