»Oh boter,« se smeje oni, »vi gotovo norce brijete z mano, da bi se odškodovali za to vince; toda prosim vas, imenujte me rajši Caheja; vajen sem tega imena in podá se mi. Sicer se pa zame nikar ne bojte: v dveh dneh bom v Gradcu in tam me čaka sreča.« »Če si še tako pogumen,« je dejal zdaj, »kakor si bil pred desetimi leti, ko sva magistra jezila in nagajala njegovi hčerki, bi ti rekel: pojdi z mano.